PRGARIJA_LOGO-24.png

Zgodovina

DOŽIVITE ZASIP

Doživite idilični Zasip skozi športne aktivnosti in druga doživetja, ki jih Zasip kot kraj ponuja v vsej svoji lepoti. Preberite več

Zgodovina

Da so bili ljudje prisotni na območju današnjega Zasipa že v prazgodovini, pričajo številne najdbe kamnitega orodja.

Ugodna lega na morenah ob južnem pobočju Homa in ob robovih rodovitnih ravnic, pa sta kasneje omogočala tudi stalno naselitev. Obstoj naselbine iz rimskih časov dokazujejo ostanki stavbe, ki so jo arheologi odkrili na skrajnem vzhodnem delu Stagen.

Po koncu rimske dobe so se v zgodnjem srednjem veku na to območje naselili Slovani. Takrat sta nastali dve območji naselitev – Zasip in Mužje. Današnja vas Zasip je tako eno najstarejših naselij v blejskem kotu. Iz tega obdobja izhaja grobišče na Žalah. Prav tako bi v to obdobje lahko uvrstili tudi najdbo Sebenjski zaklad, najdbo 24 kosov železnega orodja in orožja, ki jo je leta 1985 našel domačin Tone Jarkovič v bližini cerkvice v Sebenjah.

Ko je leta 1004 to območje prišlo v posest Briksenške škofije, pa se začnejo pojavljati tudi pisni viri. Tako se v dokumentih iz let 1050-1065 že omenja ime Mužje, v darovnicah iz let 1075-1090 pa tudi Zasip. Briksenška škofija si takrat pridobi številna posestva, ki pa jih do 13. stoletja popolnoma izgubi. V 14. stoletju se omenja v Zasipu živeče plemstvo iz družine Lambergar, ki postane glavni posestnik v Zasipu. Poleg njih je imela posestva tudi bližnja graščina Grimšče. V srednji vek sodijo tudi ostanki stavbe na vzhodu Stagen ob prejšnji antični stavbi. Iz tega zgodovinskega obdobja izhaja tudi župnija Zasip s farno cerkvijo Janeza Krstnika. Nastala naj bi že pred prihodom Briksenške škofije na Bled, saj je bila lastniška župnija Lambergov in kot taka najstarejša župnija v okolici. Prvič se jo omenja leta 1296.

Pomembno vlogo je imel Zasip tudi v času reformacije, saj je bi celo eden centrov tega gibanja v Sloveniji. Kot luterani so znani trije zasipški župniki: Marko Žlahtič, Gregor Azler in Krištof Fašang.

Skozi stoletja pa se je Zasip širil in do konca tisočletja dobil sedanjo podobo, ko so se s pozidavo združili trije, prej ločeni deli, Zasip, Mužje in Sebenje.